Slovenski NGEN z velikimi načrti: Cilj je evropski vrh, zato sem se lotil te zgodbe

V industrijski coni na obrobju Žirovnice je na petkovo dopoldne sredi poletja zelo živahno. Parkirišče pred poslovnima stavbama NGEN, na katerem je eden največjih polnilnih parkov za električne avtomobile v Sloveniji z več deset priklopi, je precej zasedeno. Tudi vrvež v pisarnah v lani dokončani drugi stavbi podjetja ne daje občutka, da je čas dopustov.

NGEN, ki v Sloveniji zaposluje že več kot 100 ljudi, skupaj pa okoli 210, je v fazi hitre širitve, pove direktor Roman Bernard, sicer soustanovitelj in tretjinski lastnik podjetja. Lastništvo si deli z dvema podjetnikoma iz stoterice najbogatejših Slovencev, Damianom Merlakom in Boštjanom Bandljem.

Podjetje je imelo lani za 200 megavatnih ur (MWh) moči velikih hranilnikov, do konca letošnjega leta pa načrtuje povečanje na 1,1 gigavatne ure (GWh).

Prav zaradi hitre rasti se je Bernardu z januarjem v vodstvu NGEN pridružil Dejan Paravan, prej šef državne Gen energije, ki v podjetje prinaša znanja s področja trgovanja z elektriko in vodenja velikega energetskega podjetja. Tudi Bandelj, ki je sicer lastnik podjetja za trgovanje z emisijskimi kuponi Belektron, v Žirovnico prihaja dvakrat tedensko.

Prvič po posojilo

Skupina NGEN zdaj štiri petine prihodkov, ki so lani znašali dobrih 115 milijonov evrov, letos pa naj bi presegli 150 milijonov evrov, ustvari z velikimi hranilniki. Gre za storitve načrtovanja, postavitve in ponekod tudi upravljanja hranilnika ter izvajanja sistemske storitve regulacije frekvence (s temi upravljavec velikega hranilnika operaterju omrežja pomaga ohranjati frekvenco pri 50 hercih).

Na velikih hranilnikih zdaj temelji tudi njihova širitev na tuje trge. Ocena napovedanih vlaganj za letos s 170 milijoni presega načrtovane prihodke (151,6 milijona evrov). Kot pove Bernard, podjetje letos prvič posega po dolžniškem kapitalu, potem ko je pri Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD) pridobilo 70 milijonov evrov posojila za postavitev petih velikih hranilnikov in še 25 milijonov revolving posojila pri OTP banki.

V Sloveniji bodo oktobra zagnali nov največji hranilnik pri nas s 70 MW moči, in sicer na lokaciji podjetja Talum v Kidričevem.

V Avstriji je NGEN že lani priključil dva velika hranilnika v Arnoldsteinu na Koroškem in v Fürstenfeldu na Štajerskem, do začetka septembra pa bo po besedah Bernarda zagnal nov hranilnik, ki bo s 85 megavati (MW) največji pri severnih sosedih. Podobno tudi na Hrvaškem, kjer bodo s hranilnikom za partnersko podjetje IE Energy z Reke pokrili praktično vse potrebe po sistemskih storitvah za hrvaškega operaterja prenosnega omrežja (HOPS). Bernard omeni še naložbe v Latviji, Romuniji, Nemčiji, na Poljskem in Portugalskem …

Dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA), ki je lani znašal 33 milijonov evrov, naj bi konec prihodnjega leta dosegel 100 milijonov evrov. Do 2030 pa želi podjetje preseči mejnik 200 milijonov evrov EBITDA.

V iskanju vlagatelja

Da bi financirali nadaljnjo širitev, lastniki že nekaj časa iščejo vlagatelja. Cilj ni prodaja podjetja, temveč pridobitev kapitala in znanja za uresničitev ambiciozne vizije, poudarja Bernard.

“Že pred leti sem dejal, da NGEN vidim kot vodilno evropsko podjetje. To je bila zame glavna motivacija, da sem se lotil te zgodbe, tako da sem zelo strukturirano pristopil in sem ponosen na prehojeno pot v zadnjih letih,” pojasni sogovornik.

“Pred nami pa je vstop na večje trge, hitra rast zahteva ogromne naložbe. Zato smo se lastniki na skupščini pred letom in pol oblikovali petletno strategijo podjetja ter določili, kako naprej. Ena od možnosti je bila ta, da bi nadaljnjo rast financirali z dokapitalizacijo.”

Pred približno letom dni so najeli svetovalno družbo švicarske banke UBS, ki zdaj vodi postopek iskanja morebitnega vlagatelja, je za Forbes Slovenija povedal Bernard. Pri tem ne razkriva, kolikšen delež bi bili pripravljeni ponuditi vlagatelju, niti kakšnega vlagatelja iščejo. Kot pravi, želi počakati na konec postopka, v pogovoru namigne le, da že imajo nekaj obetavnih kandidatov.

Poudarja pa, da nihče od trojice lastnikov ne išče načina za izstop iz lastništva, temveč iščejo partnerja, ki bi poleg kapitala prinesel tudi znanje in pomagal odpreti kakšna vrata na evropskih trgih. “Iščemo nekoga, ki bi – podobno kot mi – videl priložnost za rast podjetja,” pravi Bernard.

Na dolgi rok, če NGEN preraste v milijardno podjetje, pa bi se pogovarjali o vstopu strateškega partnerja in morda vstopu na borzo z javno ponudbo delnic (IPO), ki ga je Bernard v preteklosti že napovedoval. “Upam tudi, da bo podjetje ostalo v Sloveniji, če bo okolje prijazno, kot je danes. Za zdaj ne vidimo posebnih ovir,” pravi Bernard, ki je sicer kritičen do davčne politike prejšnje vlade. Ta, kot pravi, “vsekakor ni spodbujala ustvarjanja dodane vrednosti”.

Storitve za števcem

Bernard sicer pravi, da bo že čez nekaj let NGEN precej drugačen kot danes. Podjetje vse bolj stavi na storitve za števcem (angleško behind-the-meter) za gospodinjstva in podjetja, ki bodo v naslednji fazi, ko bodo vsi imeli hranilnike, ključna dodana vrednost ponudnika.

Ključna prednost NGEN pred konkurenco je po mnenju sogovornika programska oprema za upravljanje in pametno povezavo z omrežjem. Platforma SG Connect, ki jo tržijo skupaj s hranilnikom, omogoča optimalno shranjevanje in distribucijo energije, gospodinjstvom in podjetjem pa pomaga optimizirati energetske stroške, saj avtomatiziran sistem porabo prilagaja glede na tržne razmere.

Trenutno ima NGEN-ova rešitev po besedah Bernarda okoli pet tisoč uporabnikov v Sloveniji. Pred dvema mesecema so jo nadgradili tudi z naročniško storitvijo SG Brain, od katere si Bernard veliko obeta.

“Sistem s podporo umetne inteligence za vsak 15-minutni interval v prihodnjih 24 urah izračuna, kolikšna bo proizvodnja sončne elektrarne, kolikšna poraba uporabnika, prikazuje, kako bo delala baterija, kolikšne bodo cene. Poleg tega pa za vsak dan izračuna, koliko prihranka ustvarja baterija. Prej smo od potencialnih kupcev ves čas dobivali vprašanja, v kolikem času se naložba povrne, v katerih primerih se izplača in podobno. Zdaj je odgovor na dlani,” pojasni sogovornik.

Ključni nemški in poljski trg

Po več letih razvoja se NGEN z rešitvijo SG Connect podaja tudi na tuje trge. “V Avstriji smo že uredili dokumentacijo, pridobili licence. Vzporedno delamo na tem, da storitev pripeljemo še na nemški, poljski, portugalski trg. V teh državah torej kopiramo sistem, ki smo ga vzpostavili v Sloveniji, pri čemer na tujih trgih instalacijo hranilnika prepuščamo partnerskim inštalaterjem,” pove Bernard.

Do 2030 računajo na 1 gigavat (GW) moči razpršenih virov. To bi v grobem pomenilo, da bi v sistem povezali okoli 50 tisoč uporabnikov. Pri tem pričakuje, da se jim bo z rastjo števila malih hranilnikov zgodila kanibalizacija. “Namreč, več bo malih hranilnikov, manj težav z uravnavanjem frekvence bodo imeli sistemski operaterji. Tako bodo velike baterije manj zanimive,” razloži.

Ključna ciljna trga Bernard vidi v Nemčiji in na Poljskem. V obeh državah je trg velikih hranilnikov že relativno razvit, NGEN pa ima danes tam več projektov. A Bernard vidi ogromen potencial tudi za male hranilnike in SG Connect.

Poljska bo zaradi velike odvisnosti od premoga veliko vlagala v razogljičenje, Bernard je v preteklosti omenjal tudi ugodne regulativne pogoje in nizke stroške zemljišč ter energije v primerjavi z Zahodno Evropo.

Nemčija pa močno spodbuja gradnjo baterijskih sistemov, saj sončne in vetrne elektrarne brez hranilnikov vse težje dosegajo zadostno ekonomiko. “Če danes postavite sončno elektrarno, boste morda dobili samo še 30 odstotkov normalne cene elektrike. Zato bodo v prihodnjih petih ali desetih letih hranilniki igrali ključno vlogo,” pravi Bernard.

Na vprašanje, ali na razvitem nemškem energetskem trgu kaj podobnega njihovemu SG Connect že obstaja, Bernard odgovarja, da podjetja nudijo posamezne storitve, medtem ko ne pozna ponudnika s tako široko ponudbo (NGEN nudi dobavo elektrike celotni vertikali, od operaterjev, industrije, podjetij do gospodinjstev) in digitalizirano platformo. V NGEN-ovem oddelku za trgovanje dela sedem ljudi, medtem ko klasični dobavitelji elektrike v oddelkih za trgovanje danes zaposlujejo tudi po več sto ljudi, pravi.

Poročila pripravlja umetna inteligenca

Letos so v skupini NGEN na novo zaposlili 30 ljudi, v bližini cone v Žirovnici gradijo tudi stanovanja za zaposlene.

Večina od 210 zaposlenih že danes dela na rešitvah prihodnosti. “Če bi NGEN danes posloval samo v sektorjih trgovanja in upravljanja baterij, bi imel 40 zaposlenih. Tako pa imamo veliko zaposlenih v razvoju. Tukaj imamo več kot 60 inženirjev, ki razvijajo nove stvari, predvsem programsko opremo za uporabnike in za trgovanje,” pravi Bernard. “Še tri ali štiri leta nam bodo baterije nosile največ, potem bodo bolj donosne storitve za števcem za gospodinjstva in podjetja, v katere danes največ vlagamo.”

Podjetje je sicer že zelo mednarodno. Tretjina zaposlenih je tujcev, v pisarni v Amsterdamu imajo denimo osem zaposlenih, tam sedi tudi šef razvoja Cyril Daran, ki je prej delal v Tesli. Poleg tega imajo vrsto odvisnih družb na prodajnih trgih po Evropi, od letos imajo podjetje tudi v Avstraliji. Kot so nedavno povedali za Naš stik, po valu naložb v sončne elektrarne v deželi tam spodaj prihaja val naložb v hranilnike, pri tem pa bo svoj košček trga poskušal osvojiti tudi NGEN.

Hitra rast in mednarodna struktura sta zadnja leta vplivali na organizacijo dela, preglednost, komunikacijo, pravi Bernard. To zahteva spremembe internih procesov, pri katerih si podjetje pomaga z umetno inteligenco.

“Pred dvema letoma smo kupili superračunalnik, ustvarili ekipo za umetno inteligenco in razvili program, ki nam omogoča spremljanje poslovanja v realnem času, zbira podatke ter pripravlja poročila,” pravi sogovornik. S tem se produktivnost zaposlenih povečuje, vodstvu pa sistem omogoča tudi več podatkov o delu podrejenih. Podjetje v letnem poročilu navaja, da bodo z uvajanjem umetne inteligence povečali produktivnost za petindvajset do trideset odstotkov.